»Dela Frljić postmodernistično kolažno palimpsestno odrsko podobo brez besed, dopolnjeno z različno glasbo; gledalca šokira, mu vzbuja gnus ali odpor, neka negativna čustva skratka, ter zahteva premislek, angažma.«
»Pisateljica na izviren način opiše družinsko srečanje v pocovidnem času, ko privrejo na dan potlačena čustva. Spretno in domiselno, s stopnjevanjem napetosti poglobi odnose med družinskimi člani, ki niso zaprti med štiri zidove, ampak bi se v njih vsakdo zlahka prepoznal. Krečičeva svoje pisanje opremi tudi z duhovitimi prebliski.«
»Prvonagrajeno delo je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti.«
